Maturantka – avgust 2004
Pisk telefona. To je tisti pisk, ki najavlja izzive. To ni telefonsko zvonjenje, ki bi dopuščalo pozitivne novice. To ni telefonski zvok ljubljene žene in otrok. To ni oznanilo prijateljevega sporočila. To zagotovo ni vabilo na predstavo, ne na zabavo ali večerjo. To je tisto zoprno zvonjenje, ko se telo refleksno vznemiri in se lahko vprašaš samo: Kaj bom moral opraviti tokrat in koliko časa bom potreboval za to? To je klic po polnoči. To je klic iz sobe za oživljanje. Ali je poškodovanec eden, moški ali ženska, starostnik ali otrok, po- slovnež ali kriminalec? Je morda poškodovancev več? To je klic, ko si rečeš: »O, ne že spet, fak!« in nadaljuješ z mirnim, uglajenim glasom: »Prosim. Kako vam lahko pomagam?«
