Maša – marec 2016

»Bodi v službi, pomagaj ljudem, meni ne moreš pomagati. Vse, kar bi lahko storil drugega, bo naredila tvoja mama Jana. Oba sva v pokoju in nimava obveznosti,« je bil kot vedno jasen oče.

Bolezen in trpljenje je stoično prenašal, brez velikih besed in iskanja pozornosti. Vsi zdravniki so se potrudili po najboljših močeh, opravljene so bile vse operacije, zaužita vsa predpisana zdravila. Vse sestre so bile prijazne, našle so lepo besedo, a več kot to ni bilo mogoče. Po telefonu sva se slišala vsak dan, videla pa le konec tedna. Preostali čas sem spremljal in reševal žalostne in zapletene zgodbe drugih ljudi. Tudi Mašino.
Copyright © Uroš Ahčan. Vse pravice pridržane.